Obisk



V pritličju gradu se nahaja notranje grajsko dvorišče, ki ga na zahodni in južni strani zapira obzidje s kamnitimi zobci. Dvoriščna fasada vzhodnega trakta je razgibana z nadstropno arkadirano ložo. Sredi zatravljene površine dvorišča je ohranjena cisterna za vodo z novejšo preprosto okroglo kamnito krono.

Dvorišče

V pritličju gradu se nahaja notranje grajsko dvorišče, ki ga na zahodni in južni strani zapira obzidje s kamnitimi zobci. Dvoriščna fasada vzhodnega trakta je razgibana z nadstropno arkadirano ložo. Sredi zatravljene površine dvorišča je ohranjena cisterna za vodo z novejšo preprosto okroglo kamnito krono.

Viteška dvorana

Del viteške dvorane je namenjen muzejski zbirki – orožarni. Med drugim je predstavljen grb Bruna Zuccolina in viteški oklep iz 16. st, ki je pripadal beneškemu ložu. Ustno in pisno izročilo iz obdobja 30. let nam sporoča, da je tukaj obstajala odprtina, ki je vodila v širno podzemlje gradu, rovi naj bi segali do dvorca Turn, ki je na nasprotnem hribčku. Da bi se prepričal o podzemni povezavi je g. Zuccolini najel nekaj ljudi, ki so iskali vhod v podzemni rov. Kljub zagnani volji g. Zuccolinija, so odprtine podzemnih hodnikov ostale neznane in uganka za naslednje lastnike.

Kapela sv. Marjete

Grajska kapela je posvečena Sv. Marjeti, vse do danes je ohranila svojo prvotno prostornino, nekatere detajle pa so večkrat predelali. V zahodno steno nad vhodom je vzidan sklepnik z grbom Devinskih, v severno steno pa sklepnik z grbom Walseejskih. V severni steni je pod omenjenim sklepnikom večja odprtina, ki se odpira v sosednji prostor v prvem nadstropju. Zaprta je z izbočeno baročno kovano mrežo, ki so jo zadnji predvojni lastniki gradu najbrž sem prinesli iz kakšne beneške palače. Od nekdanje opreme se je v kapeli ohranil le preprost marmoriran oltarni nastavek s klasicističnim trikotnim čelom.

Pred kapelo je naslikana podoba sv. Krištofa, ki v rokah drži model avtomobila iz tridesetih let.

Slavnostna dvorana

Slavnostna dvorana je nastala z združitvijo dveh prostorov okoli leta 1930. Na vzhodni steni dvorane je velik kamin z napo, na kateri je upodobljen grb Bruna Zuccolinija.

V spodnjem delu dvorane je alegorična upodobitev štirih letnih časov v preobleki in atributih mladih deklet, severno steno pa zavzema prizor boginje Diane na lovu, v kateri naj bi bila uprizorjena Zuccolinijeva žena. Tu je upodobljena tudi stilizirana veduta Prema. Letni časi so v nadstropnem delu podkrepljeni z upodobitvijo zodiakalnih znamenj. Slikarije so izdelane leta 1932 v tehniki enkavstike iz pod rok tržaškega slikarja Maria Lannesa (Mario Lannes).

Velika muzejska soba

V muzejski sobi so predstavljene faze razvoja Gradu Prem, vse od njegovih začetkov v 12. st. V 16. st so grad dodatno utrdili zaradi turških upadov, zgrajeno je bilo zunanje obzidje z okroglim obrambnim stolpom, grad je imel takrat tudi dvižni most ter obrambni jarek. V sobi so predstavljeni tudi drugi gradovi, ki so stali v dolini reke Reke. Med vsemi se je ohranil le grad Prem.

Mala muzejska soba

V mali muzejski sobi so predstavljena nekatera gradišča na ilirskobistriškem območju. V večini primerov so gradišča utrjena višinska naselja, ustanovljena v bivalne, pa tudi v gospodarske in obredne namene. Gradišče določata dve bistveni značilnosti: obzidje in višinska lega z dobro strateško pozicijo, razgledom in možnostjo komunikacije z drugimi naselbinami.

  • Gradišče Sv. Katarine

Med Jelšanami, Novokračinami in Rupo prevladuje nad širšim področjem kopasta vzpetina Sveta Katarina, visoka 675 m. Gradišče iz železne dobe je sestavljeno iz velikanskega kamnitega obzidja, zidanega v tehniki suhega zidu. Obzidje poteka v obliki venca, njegov obseg pa meri 670 metrov. Naselbina ima dodatno utrjen najvišji del – akropolo. Prazgodovinska naselbina je nastala z namenom nadzorovati prehod od morja proti severu.

  • Primer Žarnega groba

Nad Trnovim, pri cerkvi sv. Petra se nahaja eno največjih gradišč na kraškem območju. Utrjena naselbina imenovana Gradišče ali Draga po domače, je bila poseljena od prazgodovine do antike. Na pobočju vzhodno od naselbine leži grobišče, kjer je bilo sistematično odkopanih okoli 320 grobov iz starejše železne dobe (8.-5. st. pr. n. št.). Največ grobov je bilo žarnih, nekaj tudi skeletnih. Večina grobov je vsebovala žaro, ta pa poleg mrliškega pepela tudi pridatke: zaponke, zapestnice, igle, ovratnice, uhane.

Za muzejsko zbirko skrbi Pokrajinski muzej Koper - enota Ilirska Bistrica: www.pokrajinskimuzejkoper.si/si/zbirke/muzejska-zbirka-prem


   nazaj