Zgodovina



Grad se prvič pisno omenja v 13. stoletju, ko so bili lastniki gospodje Devinski kot prvi lastniki gradu. Bili so vazali Oglejskega patriarha. Leta 1399 je družina izumrla, posestva pa je prevzela družina Walsee.

Grad se prvič pisno omenja v 13. stoletju, ko so bili lastniki gospodje Devinski kot prvi lastniki gradu. Bili so vazali Oglejskega patriarha. Leta 1399 je družina izumrla, posestva pa je prevzela družina Walsee. Ti so bili v 15. stoletju prisiljeni določena posestva prodati Habsburžanom. Grad je bil tako od leta 1472 last Habsburžanov, ki so ga dajali v času svoje vladavine v fevd mnogim plemiškim rodbinam. Tako so bili precej časa zastavni lastniki gospodje Raunachi in sicer leta 1521 Bernardin pl. Raunach, leta 1526 njegov sin Friderik, 1597 njegov nečak Andrej, sin Jakoba pl. Raunacha. Janez grof Portia je s poroko z Ano Marijo pl. Raunach priženil grad in gospostvo Prem. Posest je tako prešla v last knezov iz rodu Portia. Zadnji lastnik iz te knežje rodbine Ludvik je fidejkomis Prem prodal na prostovoljni dražbi. Kupil ga je kurat v Nadanjem selu Karel Lenasi, ki je po smrti leta 1913 posest zapustil svoji nečakinji Ani Biščak. Njegov zadnji lastnik pred 2. svetovno vojno je bil tržaški zdravnik Bruno Zuccolin, ki ga je leta 1927 kupil kot razvalino. Lotil se je temeljite obnove tedaj precej zanemarjenega gradu in ga spremenil v poletno rezidenco. Po vojni je bil grad, tako kot vsi tovrstni objekti, nacionaliziran. Med letoma 1970 in 2008 so na njem potekala večja obnovitvena dela, saj je v povojnem obdobju ponovno močno propadel.


   back